Bolj star, bolj nor…

bolj-sar-bolj-nor

Spomnim se, ko sem pred približno 10 leti začel nekoliko bolj resno razmišljati o treniranju Kettlebell Liftinga. Takrat sem že vedel da »hard style« in Kettlebell Lifting nimata prav veliko skupnega. Mogoče ime kakšne vaje in pa pripomoček, ostalo je pa nekaj povsem drugega.

 

Imel sem veliko željo, da postanem Master of Sports, da dosežem določeno številko, nekoliko sem imel prednost pred ostalimi začetniki, saj sem imel odlično bazo iz časov, ko sem igral rokomet. Leta 2010 sem 10. oktobra končno dosegel naziv, ki sem si ga tako želel. Vendar o Kettlebell Liftingu še nisem imel veliko pojma. Treniranje tega športa je zelo kompleksno, zdi pa se mi, da tudi takrat informacije, ki so na voljo zdaj še niso krožile naokoli, če so trenerji sploh vedeli za kaj točno gre.

 

Razlika med številkami, potrebnimi za naziv Master of Sports (MS) in pa Master of Sports International Class (MSIC) oziroma po naše Velemojster, so ogromne, sam pa nisem vedel, kako bi se zadeve lotil. Logično se mi je zdelo, da seveda treniram z vedno težjimi Kettlebelli, saj bodo potem 32kg lažje.. oziroma se bodo zdele lažje.. oziroma… No, takrat sem ogromno treniral s 36 in 40kg, postal sem močnejši, mogoče bolj eksploziven, dobil sem nekaj mišične mase… tudi več ponovitev s 36 in 40kg sem lahko naredil… Vendar pa, zdaj lahko priznam, številke z 32kg so šle navzdol, prav tako tehnika ni bila več tako tekoča, elegnatna, lepa, ekonomična…

 

Takrat sem bil naučen, da je potrebno Biathlon (Jerk in Snatch) trenirati cca 8 mesecev v letu, ostale 4 mesece pa LongCycle.

To so zagovrjali VSI trenerji, s katerimi sem delal. Šele ko sem nekaj več časa treniral z Antonom Anasenkom, sva prišla do spoznanja, da je ves čas potrebno trenirati vse (konjuktivna sekvenca treningov).

O tem sistemu treningi sem že pisal, koristne posledice pa sem opisal TUKAJ!

Zadnje čase me res presenetljivo veliko ljudi sprašuje, kako je možno, da kljub 35 letom starosti, dvema otrokoma in ne prav malo dela, vseeno napredujem.

Pravzaparav smo se ravno ta vikend na predavanjih Fitnes Zveze Slovenije učili, da se po 25 letu začnemo starati, po 30 letu pa to tudi čutimo. O ja, še kako čutim to! Regeneracija po treningu je daljša, treningi niso več tako intenzivni, dolgi in pogosti, pa vseeno, v letu 2016 sem podrl že 5 osebnih rekordov!

Kje je trik?

Naj nekoliko zakompliciram, tako kot po navadi: vsakič ko se prijavim na kakšno izobraževanje, Kettlebell Lifting, certificiranje, licenciranje.. kakorkoli rečete.. naj si gre za prehrano, atletske priprave, olimpijsko dvigovanje uteži, pilates… ja, za pilates sem slišal kar nekaj »dvomov«, če to res rabim. Tudi »stran metanje denarja« so mi že vrgli pred nos.. pa saj vendarle vse vem, a ne?

No, če bi vse vedel, potem verjetno ne bi napredoval pri 35 letih.

Sem analitik, vedno bil in vedno bom. Vedno me zanima ZAKAJ? In pa mogoče še bolj, ZAKAJ NE?

Zakaj ne morem narediti toliko ponovitev kot nekdo, ki ima od mene slabše fizične teste. In pa, zakaj ljudje, ki imajo veliko več kondicije, so močnejši, gibljivejši, mlajši.. ne morejo doseči mojih številk?

Danes se ne bom dotikal tekmovalnih izkušenj in motiva, ampak bom na dvigovanje gledal povsem iz fizične perspektive.

Vsi vemo, da smo genetsko omejeni. Nektari imajo IQ 110, drugi 170, nekateri imajo VO2max 45, drugi 85, nekateri lahko proizvedejo 900W moči, drugi pa več kot 2000W. Zelo smo si različni, zato nikoli ne bomo mogli vsi dosegati enakih absolutnih rezultatov. To je dejstvo, vendar pa nas to ne sme ustaviti pri doseganju svojega cilja.

Če smo dovolj pametni, si znamo cilj postaviti ravno tako daleč, da je dosegljiv… naj se popravim, da je dosegljiv v najmanj 3 mesecih!

Lepo prispodobo je dal dr. Sila na predavanju Fitnes zveze: »zato se program imenuje p90x, in ne p300x« 🙂

 

No, naj se vrnem nazaj k naslovu: Bolj star bolj nor… Vem, da v današnjem svetu velja pravilo »good enough beats perfect« in  s tem se strinjam na veliko področjih. Pravzaparav tudi v svetu Kettlebell Liftinga.

Kaj sploh je popolnost? Sam sem prišel do spoznanja, da ne obstaja! Se pravi, stremeti k popolnosti je noro?!

No, recimo da ja. Vendar zadnje 3 leta stremim prav k temu. Vsak dan, vsak trening, vsako ponovitev! Noro, res noro! Pa komu se da?? Jah, meni sigurno, pa še nekaj je takšnih: Sergey Rachinsky, Ivan Denisov in pa tudi Anton Anasenko.

Vsak seveda nekoliko po svoje gleda na zadevo, prav tako kot jaz. Vsem pa je skupno to, da smo nekoliko starejši, da imamo družine in da poskušamo postati čim bolj ekonomični. Ja, popolnoma noro.

Nekateri si norost predstavljajo, da trenirajo več, bolj brutalno, se ubijajo večkrat na teden.

Meni pa je cilj ugotoviti, kaj lahko storim bolje. Kako z manj energije narediti več. Kako iz enačbe 1+1 dobiti 3!

Prvo zelo zanimivo spoznanje je bilo, ko je Anton Anasenko ugotovil, da je veliko bolje celo leto trenirati vse dvige in jih tudi kombinirati z asistenčnimi vajami (konjuktivna sekvenca treningov). Tako nikoli ne padeš iz forme (tudi nisi na vrhuncu, ampak je do le – tega potrebno veliko manj, kot pa z linearno ciklizacijo).

Drugo, verjetno še bolj pomembno spoznanje pa je podal Ivan Denisov ko je ugotovil, da veliko več »škode« delamo telesu s težjimi Kettlebelli pri nižjem tempu kot pa z lahkimi pri hitrejšem. Spustil se je tako globoko v raziskave, da je ugotovil za vsak dvig, pri katerem tempu gibanje postane ciklično (ja, čeprav gre za ponavljajoči se gib ni nujno ciklično gibanje, če delamo s prepočasnim ritmom).

Četudi v treningu naredimo veliko večji volumen, delali pa smo hitrejši ritem smo telesu naredili manj škode, kot pa če delamo počasi. To spoznanje je izjemnega pomena za nadaljne treninge.

Zadnje spoznanje pa je čisto moja ideja, precej individualna zadeva, ki pa mislim da ne more škodit nikomur od vas.

Ekonomika gibanja in »puščanje« energije. Ja, mogoče se sliši smešno, vendar se morate zavedati da je poleg dovolj dobre tehnike (o popolnosti smo že govoril, a ne) pomembna tudi stabilnost v telesu.

Zdaj si roke manejo vsi Pilates mojstri in »jogiji« 🙂

Bolj ko opazujem najboljše ruske tekmovlace, bolj opažam da jim je skupno nekaj stvari:

  1. Vsi so izjemno vzdržljivi
  2. Vsi so nadpovprečno močni
  3. Vsi imajo izjmeno široko (trdo) jedro!

Močne roke le malo pomagajo k dobremu rezultatu. Močne noge so že bolj pomembne. Močan in gibljiv ramenski obroč tudi. Venda, brez stabilnega jedra vse to nič ne pomaga. Lahko imamo izjmeno močne noge, jih tudi popolnoma pravilno uprabimo, vendar, če jedro ni dovolj močno da prenese silo v zgornji del telesa, potem nam vse skupaj kaj malo pomaga.

Pomembna je še ena mišica, in sicer brachioradialis, saj je to mišica ki stabilizira iztegnjeno roko. Pri meni je velikokrat problem triceps, kadar delam daljše serije s hitrejšim tempom in težjimi Kettlebelli. Moj kolega in odličen manualni terapevt, Aleksandar Šiškovič je ugotovil, da imam to mišico izjemno slabo razvito.

Z nekaj treningi stabilizatorjev (ritne mišice, transversus, kvadratus lumborum, brachioradialis…) sem precej izboljšal svoj izkoristek. Z manj moči lahko delam s hitrejšim tempom, po treningu sem manj utrujen in tudi regeneracija med treningi je hitrejša…

Ja, bolj star, bolj nor 🙂

Tags: ,

Comments are closed.

Spletna stran Kettlebell Slovenija © 2010-2017