By the book!

Ne tako dolgo nazaj je izšla knjiga Essentials of Girevoy Sport Training, ki sem jo (Gregor Sobočan) pisal približno 4 leta. Seveda so bili vmes premori, rodila sta se mi dva otroka, bile so tekme, padla je motivacija, spremenil sem kar nekaj stvari.

Začelo se je pravzaprav leta 2007, ko sem v Grčiji postal WKC (World Kettlebell Club) Master Trainer, in leto kasneje Master Coach.

Za njih sem prodajal licence dobesedno po celi Evropi, ko pa so leta 2010 izugubili interes za “revno Evropo” sem ostal brez dela. Seveda sem še zmeraj vodil svoj manjši Gym, ki je ravno v tistem obdobju doživel nekaj sprememb. Licenciranja in potovanja so mi bila všeč, zato sem se odločil, da ustvarim svojo organizacijo. EGSA, European Girevoy Sport Association, zdaj poznana kot Elite.

Prva stvar ki sem jo naredil je bila nadgradnja programa, ki sem ga tržil za WKC. Takrat sem svojega trenerja Valerya Fedorenka zamenjal z Ivanom Denisovim. Leto in pol kasneje pa z Antonom Anasenkom, s katerim sodelujeva še danes (bolj kot mentorski trening, saj me je naučil že izjemno veliko).

WKC manual je vseboval 13 strani, od tega bolj kot ne zgolj primere treningov in slikice. Prvi EGSA manual je že vseboval nekaj malega ciklizacije in opis vaj. Takrat so se licence kot tople žemljice prodajale za več kot 400€, zato sem imel nekoliko slabo vest, da sem iz rok dal potrdilo, vodnik s 17 stranmi in pa seveda reklamo na internetni strani.

Sam se redno udeležujem raznih licenciranj in izobraževanj, tako da sem počasi oblikoval boljšo podobo EGSA priporočnika. Na dobrih 70 stranih je bil opis zgodovine, opreme, legend našega športa, slikovni prikaz vaj, ciklizacija za začetnike in nadeljevalce, opis energijskih sistemov in kar precej obsežna ciklizacija treniranja moči.

Takrat je bil to najobsežnejši priporočnik o Kettlebell liftingu na svetu. Tako obsežen, da ga je uporabljal Ivan Denisov na svojih izobraževanjih.

Leta 2014 sem na športni univerzi v OMSKu opravljal izpite iz 5 predmetov, dobil pa ogromno materiala, znanja in pa seveda nasvetov in idej. Predvsem pa so me vsi (atelti, trenerji, zdravniki, prijatelji…) spodbujali, da pridobim čim več matriala in napišem knjigo.

Po pravici povedano, o Kettlebell Liftingu ni niti ene knjige. Ne v Ruščini, ne v angleščini, nikjer na svetu. Obstaja nekaj priporočnikov, mogoče tudi knjiga, ki pa s Kettlebell Liftingom nimajo veze. Pisali so jih fitnes entuziasti in guruji, ki mislijo, da je Kettlebell Lifting nošenje Kettlebellov ob strani po telovadnici, valjanje s KB po tleh in podobna imitacija vaj, ki jih vidimo v fitnesu.

Nekaj beležic, diplomskih nalog in pa zapiskov sem dobil na Fakulteti (seveda ne naši, ampak v OMSKu). Kako koristne so te informacije bo presodil vsak sam, ki se bo kdaj dokopal do njih.

Leta 2009 sem že napisal manjšo knjigico, “Sprejmite izziv!”, vendar v slovenskem jeziku in na podlagi znanja, ki sem ga takrat kot zelenec imel.

Skozi vsa leta sem od vseh trenerjev in atletov (sama smetana Kettlebell Liftinga) s katerimi sem delal, treniral in tekmoval pridni zbiral informacije, se izobraževal na področju kondicijskih treningov, ciklizacije, energijskih sistemov, gibanja in psihologije športa.

Prebral sem verjetno več knjig kot v vseh 4 letih gimnazije skupaj in na sebi ter svojih ateltih testiral različne pristope k športu. Tako se je skozi leta oblikoval program, ki ga zdaj uporabljam za svoje atelte. Za tiste, ki trenirajo zgolj ljubiteljsko, za začetnike, za nekoliko boljše, za tiste, s katerimi se vidim vsak dan in tiste, ki jih treniram prek interneta, za tiste na nivoju Candidate for Master of Sports in tiste, ki smo že dosegli najvišji tekmovalni nivo (Mednarodni Master of Sports).

Tako je letos nastala knjiga, v kateri so vsi ti principi opisani in podprti s primeri treningov.

“A to kr vsak dela ta plan al kaj?” sem že nič kolikokrat slišal od tistih, ki so knjigo kupili, do tistih, ki je iz principa ne bojo.

Odgovor je “ja”, in pa “ne”.

“By the book” ne pomeni da kot telički vrtimo program in upamo da bomo vsakič sproti dosegli enak napredek, oziroma, da bomo napredek sploh dosegli, če plana ne spremenimo.

Program vsebuje vsa osnovna pravila ciklizacije (ne nujno edina pravila), pravila nadobremenitve, pravila individualnih razilk (teža uteži, tempo dvigovanja…), pravila raznilikosti…

Zagotovo lahko trdim, da bo začetnik napredoval, če bo naredil od začetka do konca “by the book” naredil “beginners program”, sigurno bo nekoliko napredni tekmovalec napredoval, če bo “by the book” naredil “intermediate program”, in sigurno bo CMS atlet prišel do Master of Sports Ranka, če bo od začetka do konca naredil”advanced program”.

Mogoče bo plan delal tudi, ko ga bomo naredili drugič. Skoraj sigurno pa napredka ne bo, če ga bomo enako kot vsakič naredili tudi tretjič, četrtič.

Kaj storiti v takem primeru?

Težko rečem, lahko pa povem kaj in kako sem storil jaz:

Leta 2012 sem se točno po tem planu pripravljal za tekmov Hamburgu, v disciplini LongCycle, kjer sem se zavihtel na tretje mesto z rezultatom 66 ponovitev v kategoriji do 85kg.

Lani (2014) sem zopet, točno po tem programu prišel do četrtega mesta v kategoriji do 95 kilogramov, letos pa spet do četrtega mesta v kategoriji do 85kg, s tem da sem letos osebni rekord izboljšal za 15 točk, oziroma slabih 7% v skupnem seštevku. Skoraj sigurno bi lahko dosegel še vsaj 7 točk več, če ne bi preko noči (sicer namenoma, pa vendarle ne načrtovano) izgubil 4 kilograme, kar pomeni, da bi bil moj napredek približno 10%, kar pa je na mojem nivoju OGROMNO!

Zdaj imam višje cilje, oziroma zopet napredovati za 10% glede na zdajšni osebni rekord in, ja, prav ste uganili, zopet se bom pripravjlal BY THE BOOK!

Book

Ja kako, a nisem rekel da ne dela če se enakega programa lotimo tretjič zapored.

Seveda ne, in v knjigi ni opisan točen program. Napisani so časovni intervali in pa predlagane uteži ter tempo. Tukaj se prav veliko ne da spreminjati, oziroma, nima smisla, če program dela. Veliko se da narediti na splošni fizični pripravljenosti, prav tako na specifični (oba proncipa sta obsežno napisana v knjigi), nekaj je še prostora v tehniki, prav tako v mentalni pripravljenosti.

Da program dela lahko potrdijo rezultati, ki jih dosegam sam, prav tako pa tudi moji atleti. Seveda pa še tako dober plan ne dela, če se ga ne držimo. Prilagoditve so potrebne, prav tako popravki znotraj programa, potrebno je upoštevati distrakcije (vročina poleti, tekme, ki “padejo” vmes, bolezni, stres v službi in družini…). Takrat, ko prihaja do distrakcij, takrat je program potrebno prilagoditi, vendar ne smemo izgubiti fokusa.

Programov in trenerjev je danes malo morje, tako da verjetno ni težko plačati trenerja (oziroma se dogovoriti za kompenzacijo) in upati na čudež.

Naj vam zaupam “rusko” skrivnost? Kateri program najbolje dela? Tisti, katerega se držite!

Danes je pravi mali čudež, če v dobi razvajenih in pomehkuženih karkaterjev kdo sploh zadrži fokus 10 tednov, brez da vmes trikrat “zboli”, je preutrujen od težkih počepov ali teka večer prej (črepav jih ni v programu), ni dobro spal ali pa se mora učiti.

Potrebno si je postaviti jasne prioritete (ni potrebno da je Kettlebell na prvem ali drugem mestu), potem pa stisniti zobe ko postane težko (ker bo postalo težko) in iti naprej!

 

 

Comments are closed.

Spletna stran Kettlebell Slovenija © 2010-2017