Jin Jang – združujemo “nezdružljivo”!

Jin in jang sta dopolnjujoči si nasprotji, ki skupaj tvorita celoto. Vsaka stvar ima delež obojega. Jin in jang nikoli ne obstajata v čisti obliki in mirovanju, vedno v dinamičnem vzajemnem delovanju.

vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Jin_in_jang

 

 

Idejo sem dobil po tem, ko sem bil primoran najeti trenerja za Tai Chi (tisti ki me spremljajo, vedo zakaj). Najprej sem si rekel, da bom poizkusil gibe “sneti” iz youtuba (jah, če lahko tako delujejo “kettlebell lifting trenerji”, zakaj ne bi tudi jaz). Potem pa sem se odločil, da poiščem najboljše kar Slovenija ponuja na tem področju ter naletel na Žigo Tršarja in Domna Tasnerja.

Moja naloga je bila, da se v treh dneh naučim Tai Chi. No, da na kameri izgleda, da vem kaj delam ko krilim z rokami po zraku in se premikam iz leve na desno v nizkem počepu. Trenerjema sem se najprej opravičil, ker sem na dan prišel s tako neumnim ciljem kot je “naučiti” se Tai Chi v treh dneh.

Glede na to, da delujem bolj trdo ko se premikam, sta mi nekako povedala, da to ni mogoče, vendar sta mi vseeno pokazala 5 osnovnih korakov in svetovala, naj vadim celo noč , da prideta zjutraj v Kettlebells Center preverit kaj sem naredil in da se bomo potem pogovarjali naprej.

Zjutraj po zaključenih skupinskih vadbah sta prišla in nista mogla verjeti svojim očem. Nisem pozabil korakov! Zato nista obupala in delo se je začelo. Pravilna drža, prenašanje teže, notranje ravnotežje, zaporedje, vrstni red… nikoli konca.

Nato smo se dobili še naslednji večer, vendar je tokrat prišel samo Domen. Ponovila sva gibe, odpravila napake (spet, tiste, ki se jih je pač dalo odpravit), nato pa se je začela debata. Nisem mogel verjeti svojim ušesom. Srečujeta se s točno enakimi, identičnimi problemi kot jaz. Bolje rečeno, Tai Chi se srečuje z istimi problemi kot Kettlebell Lifting.

1. veliko je “trenerjev”, ki naredijo začetni trening in nato odprejo svoj studio
2. ogromno je “trenerjev”, ki se svojih “veščin” naučijo iz Youtube
3. ko prpeljeta v Slovenijo enega največjih mojatrovTai Chi – ja, teh “trenerjev” ni na spregled
4. ko organizirata tekmo, teh istih “mosjtrov” in njihov učencev ni nikjer
5. ti “mojstri” organizirajo interne tekme in si tako dvigujejo renome…

Še bi lahko našteval, ampak sva tudi z Domnom ugotovila, da je bolje, da pogovor nadaljujeva v pozitivnih vibracijah.

Z nama je bila v dvorani tudi Tajda, svetovna rekorderka v disciplini LongCycle (telesna teža 52kg, teža Kettlebella 24kg, število ponovitev v 10 minutah z eno menjavo rok; 104, uradna tekma v Pisarovini). Kmalu sva ugotovila, da imata Kettlebell Lifting in Tai Chi ogromno skupnega:

1. koncentracija
2. notranja moč
3. ravnotežje
4. prenašanje teže
5. premagovanje zunanjih sil z izkoriščanjem njihovega potenciala

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

To so seveda stvari, ki jih opazijo mojstri na enem in drugem področju in ki so rekreativcem nekoliko skrite.

Če je vaš cilj (tako kot je bil moj) da “dobro” izgeldate, ko delate Tai Chi, potem je to približno tako, kot če “dobro” izgledate, ko delate Windmill s Kettlebellom oziroma če stegneto roko nad glavo in mislite da ste naredili Lockout.

Tako se je razvila debata, ki se bo nadaljevala na znanstvenem nivoju (več o tem, ko dobimo rezultate) in bo dobila epilog šele po testiranju več kandidatov iz obeh disciplin, Tai Chi-ja in Kettlebell Liftg -a.

Seveda obstaja ogromna razlika med tekmovanjem v Tai Chi-ju in Kettlebell Liting-u, saj pri prvi disciplini premagujemo ravnotežje nasprotnika, pri Kettlebell Liftingu pa tekmujemo dejansko proti samemu sebi. Cilj treninga je podoben, končni cilj pa precej drugačen.

Drugačni so tudi energijski sistemi, ki jih treniramo. Pri Tai Chi-ju treniramo energije, ki jih “ne vidimo”, pri Kettlebell Liftingu pa precej bolj “oprijemljive” energijske sisteme.

Dolgo sem razmišljal, kako bi opisal oziroma razložil zadevo svojim učencem, kako bi prenesel znanje na njih, pa nekako nisem našel besed. Ugotovil sem, da je potrebno veliko več kot le dvigovanje Kettlebellov in ostalih bremen, da bi razumel. Nekdo razume problem šele potem, ko ga lahko razloži na kratko in jedernato.

 

 

 

 

Združiti nezdružljivo:

je to sploh mogoče? Da! Kam ciljam s tem. Uteži (karkšne koli) so do nedavnega veljale za orodje, s katerim pridobivamo moč, eksplozivnost in mišično maso, ne pa vzdržljivost. CrossFit se je hotel vzdržljivosti približati, vendar jim to nikakor ne more uspeti, saj je pri njih pravilo, da lahko utež med serijo vržeš na tla (in vmes še slečeš majico). To je tako, kot če bi na kolesarskem vzponu malo stopili dol s kolesa, potem pa se usedli nazaj in kolesarili, dokler bolečina v kvadricepcih spet ne bi bila tako huda, da bi malo sestopili. No, Kettlebell Lifterji NE sestopimo. Sprejmemo bolečino in nadaljujemo. In tako razvijamo “funkcionalno” moč, tisto pravo, ki nas dela čvrste od znotraj!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kettlebell Lifting je edini šport, ki lahko združi dvigovanje uteži in vzdržljivost. Ne mišično vzdržljivost, kjer naredimo 20-30 ponovitev in pravimo, da je to mišična vzdržljivost (seveda je, ampak zdaj ne govorim o tem). Tisto vzdržljivost, kjer 4-5…-10 minut ali pa celo 20 minut “trpimo” bolečino, jo sprejemo in z njo premagujemo zunanje breme na pulzu 80% maksimalnega pulza!

Razvila se je tudi debata, kako lahko Kettlebell Lifter impresionira “zunanjega” opazovalca. Tako da dvigne 64kg z eno roko? Da, vendar to lahko naredi vsak malo boljši Powerifter (baje). Tako da dvigne 2x40kg? Da, vendar to lahko naredi vsak CrossFitter, ki ima vsaj nekaj osnov s Kettlebelli (baje).

Naj vprašam drugače. Kako naj vas impresionira vrhunski kolesar? Naj na vso moč obrne pedalo (cca 2000 wattow)? Da, vendar stavim, da se temu tudi sam približam. Kolesar vas bo impresioniral na klancu. Tam, kjer je potrebno 5 ali več minut “gristi kolena”, tam, kjer mi, navadni smrtniki, razmišljamo, da bi sestopili, tam oni pospešujejo, se prehitevajo, stojijo in gredo do konca.

No, tako vas bo impresioniral Kettlebell Lifter. Ne v treh minutah. Ne v 6 minutah. Ivan Denisov je rekel; (citiram, beri z ruskim naglasom); “Gregor, why all compete for 6 minutes? Because it easy! Magic comes later than 7 minutes. That is when hard comes!!”

Jup, “that is when hard comes”, ali kot pravi pregovor, “when the going gets tough, the tough gets going!

Se pravi, Kettlebell Lifting je združil “nezdružljivo”. Jin Jang “ponazarja navidez ločene in nezdružljive sile narave, ki pa se medsebojno dopolnjujejo in oplajajo“, prav tako Kettlebell Lifting združuje navidez nezdružljive pojme.

Dobrodošli torej v našem svetu, kjer je potrebno ob pekoči bolečini v nogah, z laktati v prstih in 64 kilogrami na prsih “meditirati” in razmišljati, kam postaviti boke, kako dihati, kako izkoristiti svoje težišče da bi s čim manj napora čim večkrat dvignili 64 kilogramov nad glavo. In to ponavljati 10 minut, brez da bi Kettlebelle odložili na tla.

Tako da, “you are not finish when you are tired, you are finished when you are done” v našem svetu dejansko nekaj pomeni.

Kar pa se mene tiče, ugotovil sem, da lahko s prakticiranjem Tai Chi-ja in razumevanjem povsem novih položajev pri postavitvi telesa svoje rezultate še veliko izboljšam.

Cilj World Class Master of Sports je še zmeraj “v igri” za 2013. Ne morem nampreč pustiti, da je sestra boljša od mene. Po drugi strani pa, trener je dober, ko ga njegov učenec premaga…

Comments are closed.

Spletna stran Kettlebell Slovenija © 2010-2017