Ker ona trenira!

Pred približno tremi leti je prišla v Kettlebells Center (takrat še v Šiški) z namenom, da izgubi nekaj kilogramov. Poizkusila je že vse, terapije, diete, tretmaje… Nič ni delovalo, še vedno ni bila zadovoljna s svojim telesom.

Moj pristop k reševanju problemov je drugačen. Ne maram ponujati diet in fitnes programov, ker je to “downward spiral”, zaciklan krog navzdol, ki vodi v frustracije in obupanost. Ponudil sem ji, da se priključi tekmovalni ekipi. Seveda, brez obveznosti da se tekem dejansko udeležuje.

Seveda pa trening s tekmovalno ekipo pomeni nekaj več. Primerjanje rezultatov? Niti ne. Primerjanje napredka. Vidnega napredka.

Za Kettlebell lifting mora biti atlet “popoln”. To pomeni da mora biti močan (dvigovanje bremena nad glavo), gibljiv (iz tal nad glavo), spreten (gibi so atletski) in vzdržljiv (zdržati je potrebno 10 minut, brez da bi Kettlebell odložili na tla). Se pravi, atlet mora biti fit!

Maruša je začela trenirati z 8kg, pa še to ji je bilo preveč. Ni bila najbolje kondicijsko pripravljena.. bolje povedano, nikoli v življenju se še ni ukvarjala s športom. Odrekanje prostega časa zaradi športa? Ja pa kaj še! Preskočiti trening ali kavico. Kakšen trening nekaj!?!?

Spomnim se, da sem bil v tistih časih veliko bolj “zajeban” trener kot sedaj. Od vsakega atleta sem vsak trening zahteval maksimum. Vseeno mi je bilo, če so me imeli radi, želel sem si le, da so me spoštovali, ubogali. In napredek je bil hitro viden. Časi se spreminjajo in tudi sam sem se nekoliko omehčal. Leta naredijo svoje, verjetno pa tudi dejstvo, da sem opazil, da 80% ljudi trenira zaradi rekreacije, tistih 20%, ki jih trenira zaradi rezultatov pa… Oni jih dosežejo brez mojega pretiranega teženja.

Kakorkoli. Veš čas sem trdil (in še danes dam roko v ogenj za tole izjavo) da lahko VSAK zdrav človek prileze do ranka Master of Sports! Zaradi te izjave sem bil deležen veliko kritik. Pravzaprav sem tudi sam nekoliko podvomil v to, saj je veliko ljudi odnehalo tik preden bi jim uspelo (in bi jim, sigurno).

Kakorkoli, Maruša se je zaradi druženja udeležila nekaj tekem in kmalu ugotovila, da to ni noben bav-bav. Tekme so nagrada za trdo delo. So potovanje, pustolovščina, druženje, trema, navijanje… ne nazadnje tudi osvajanje medalj! Vendar, frizerko, ki je prišla izgubiti nekaj kilogramov je težko prepričati, da ona lahko. Dolgo je trajalo, da sem ji vcepil v glavo, da tudi 24kg ni tako težak Kettlebell (čeprav je takrat še zmeraj trenirala na 16kg).

Spomnim se, da so takrat nekatera dekleta že dvigovala 20kg s hitrejšim tempom kot Maruša 16kg. Vendar se nobena od njih ni bila pripravljena odreči kavici, obisku prijatelja, izletu v nedeljo… Maruša pač!

Bila je na vseh treningih (čeprav se bomo o točnosti še enkrat pogovorili), vsak dan, na svojih, na skupinskih in na tekaških. Pravzaprav me je nekega dne presenitila. Zaključila je s treningom, obula tekaške superge in odšla “en krog” (2.1km okoli Kettlebells Centra). Mislim da je ni bilo nazaj kakih 30 minut! Pou ure!

Vendar je tako odšla vsak dan, dan za dnem. Obljubil sem ji Master of Sports, ona pa je obljubila, da bo trenirala. Oba sva se držala obljube! Zato sva jo s Tajdo vzela s seboj v Leeds, kjer je bilo prvo uradno rankiranje po novem EGSA Rankirnem sistemu.

V treh letih se da narediti veliko (verjetno še več, kot je naredila Maruša). Vendar je za to potrebno veliko. Potrebno je veliko trenirati, potrebno se je odreči nepomembnih stvarem v življenju in si postaviti prioritete. Vem da ni lahko. Vem da Vam ni treba. Vem pa tudi, da vam bo uspelo, če boste naredili korak naprej v glavi in začeli trenirati. TRENIRATI, ne hoditi na treninge. Ko boste začeli upoštevati dolžino serije, tempo, dolžino pavze… Od vsega tega je odvisno, ali vam bo uspelo. V temu je čar uspeha. Zato je na koncu veselje toliko večje. Zato je “nagrada” toliko slajša.

Maruša je seveda osvojila Rank Master of Sports! Kot šele tretja oseba v Sloveniji, druga punca (za Tajdo Sobočan). Na poti do tega naziva je izgubila več kot 30 kilogramov! In zdaj ni več samo frizerka, ki hodi v fitnes. Zdaj je atletinja in tega ji ne more vzeti nihče! Razen ona sama.

Ta članek je namenjen tudi njen, predvsem pa vsem drugim, ki ste tako zelo blizu! Imate veliko boljše predispozicije (ki pa ne pomenijo ničesar, če ne veste, kaj bi radi dosegli). Slovenija ime VELIKO atletov, ki so na nivoju Candidate for Master of Sports. In prav vsi imajo možnost, da jih prav kmalu uspe doseči rank Master of Sports!

Maruši je uspelo, KER ONA TRENIRA! Lahko bi obupala, kot jih je že veliko! Vendar, ni mi žal tistih ki so obupali. Niti najmanj! Veliko bolj sem napet zaradi pričakovanja naslednjega. Kdo bo to? Fant ali punca? V kateri disciplini, LongCycle ali Biathlon?

Naj ustvarim nekoliko pritiska in naštejem tiste, ki so najbližje:

Alja Šauperl
Alja Žorž
Nastja Kuzmin
Blaž Strožer
Aljaž Pavlič
Samo Jamnik
Toni Tomažič

Nej se tekmovanje začne. Saj veste, kdor je prvi da za rundo 🙂

Comments are closed.

Spletna stran Kettlebell Slovenija © 2010-2017