Nič ni nemogoče

Telovadba. Vedno tabu tema in večen problem. Z astmo si namreč kot otrok večkrat omejen v športnih aktivnostih in prikrajšan za le te, potem se vse to še zakorenini v tebi. No, saj kasneje se naučiš živeti in kombinirati šport z astmo. Tako sem pred slabim letom iskala nekakšno rekreacijo zase, shujšala sem namreč 20 kg in želela sem oblikovati telo. Nisem pa želela običajnega fitnesa, body pumpa ali nekih tnz popularnih vadb. Hotela sem nekaj drugačnega… Ko sem prvič slišala za kettlebelle si niti približno nisem predstavljala kaj je to,vedela sem da gre za nekakšne uteži to pa je tudi vse.

Tako sem dobila telefonsko št. trenerja Gregorja Sobočana, poklicala in se kar zmenila za termin. Sem si rekla nimam kaj zgubit, kar bo pa bo. No kakšna dva tedna kasneje sem bila že zasvojena. Tudi na telesu sem začela opažati lepe rezultate. Ko sem tako nek dan opazovala prave kettlebell lifterje na treningu in gledala tehniko, gibe in vse kar spada zraven, me je trener vprašal če me zanima in če bi šla rada pogledat kako tako tekmovanje zgleda, in seveda tudi tekmovat. In ker mi je vse skupaj predstavljalo velik izziv predvsem pa mi je bilo zelo všeč, sem rekla »seveda, zakaj pa ne!« Tako so se začele priprave z 12 kg kettlebellom in januarja tudi prva tekma v Pisarovini na Hrvaškem v disciplini LC. Tudi približno nisem vedela kako dobro sem pripravljena, vse kar sem si želela je bilo, da ne bi bila zadnja. Zasedla sem 2 mesto in takrat mi je postalo jasno, da se tu ne bo končalo, ta občutek po tekmi ko si dal vse od sebe in te je adrenalin nosil na krilih, je bil nepopisen. Odločitev da gremo konec julija na tekmo na Irsko v Kilkenny je bila lahka. Tokrat nas je čakal biatlon, kombinacija jerkov in snatchev. Glede na to , da sem kar hitro napredovala se je trener odločil da se lahko začnem pripravljati iz 16kg kettlebellom, tudi sama sem čutila da res lahko probam. Kakšen mesec pred tekmo mi je začela nagajat moja desna roka (moja boljša roka), kadar sem delala snatche mi ni uspevalo najbolje. Sicer pa je vedno tako, da ko se pripravljaš na težjo utež, te pač bolj bolijo roke dokler se ne privadiš. Naše punce so bile super na treningih, imela sem občutek da lahko na Irskem posežejo po dobrih rezultatih. Zase tega občutka nisem imela, upala sem da bo, ko bom stala na tisti platformi bolečina skrivnostno izginila, adrenalin mi bo dal moč in oddelala bom svojo serijo kot je treba. Pa na žalost ni bilo tako. Že jerki mi niso uspeli kot bi mi mogli. Na ogrevanju pred snatchi sem takoj vedela da bo velik problem z desnico, ampak v glavi sem bila še vedno optimištična. Bom pač z levo delala več, z desno pa kolikor se bo dalo. Uf, že po parih minutah mi je z leve roke nenavadno začela uhajati utež,« pa sej to ni res « sem si rekla komaj sem jo še lovila, Grega mi je svetoval naj menjam roki, boljše to kot da mi pade. In res,menjam, jo dvignem nad glavo in me v momentu zaskeli… naredila sem 2 snatcha, potem pa sem kettlebell odložila na tla in poražena odšla iz platforme. Enostavno ni šlo. Razočaranje je bilo ogromno, ampak tako pač je v športu, ne gre vedno vse po planu. Alja Ž. , Alja Š. in Muha so odlično opravili s svojim prvim tekmovanjem, da o Tajdi sploh ne govorim. Pravi zmagovalci! Tudi Sponka se je odrezala po svojih najboljših močeh. Ko se je situacija umirila in smo čakali na razglasitev se je začel razvijati pravi timski duh in veselje ob vsaki dobljeni medalji v naši ekipi je bilo veliko! 11 medalj in 3 pokali, izkupiček fenomenalen. Nihče ni pričakoval kaj takega. Največje zahvale gredo pa Gregorju, trenerju ki mu ni para! Ves ta optimizem, močna volja, spodbujanje, učenje, nadgrajevanje, brez razočaranja na obrazu, ne glede na kakršenkoli rezultat, vedno ponos… vse to nam da voljo in željo da treniramo in se trudimo za še boljše rezultate.

Tako,sedaj je čas za nove cilje. Za vsakim dežjem posije sonce. Bliža se oktober in z njim tekma v Bjelovarju. Komaj čakam da bo moja desna roka zalaufala kot je treba, do takrat pa kot do sedaj, s polno paro naprej, pa čeprav bolj počasi.

Hvala! V čast si štejem da sem lahko del tega odličnega tima Slovenian kettlebell Cluba!

Avtorica članka: Maruša Karničar

Comments are closed.

Spletna stran Kettlebell Slovenija © 2010-2017