OMSK – središče sibirje in en teden središče Kettlebell Liftinga

Stare, razrite ceste, Lada prevladuje med avtomobili, v vsakem obroku kropmir in v vsaki telovadnici Kettlebelli. Če ne bi videl na lastne oči, ne bi verjel, vendar v OMSKu je tako, kot je bilo v Jugoslaviji 20 let nazaj! Za razliko od tega, da je v Rusiji šport izjemno pomembna zadeva, da vsak, ki ima uraden dokument Master of Sports uživa posebne privilegije (jaz jo zdaj imam), da na fakulteti dejansko poučujejo Kettlebell Lifting in da se zraven vodke jejo kisle kumarice.

Dober mesec nazaj me je moj mentor, Anton Anasenko povabil na izobraževanje o Kettlebell Liftngu. Ne vikend licenco, kjer te proba samozvani trener ubit s serijo Snatchev in slabim ruskim naglasom.

Testiranja, ki jih mora prestati v Rusiji vsak športnik, predavanja o splošni medicini, pregledih, zdravju, potem pa metodika treniranja s Kettlebelli, pa o tem kaj je pomembno, kako določiti genetski potencial, kako glede na telesne predispozicije sestavit plan za atleta, kateri energijski sistemi so vključeni, zakaj ljudje po 7 minutah obupujejo, katero tehniko izbrati za različno antropomentrijo telesa, kako psihično pripraviti atleta na trening in tekmo, kakšna je razlika med treningi moških in deklet, katera DOVOLJENA ergogena sredstva uporabiti, kdaj, kako in zakaj…

Za menoj je 72 ur predavanj, testiranj, treningov, video analiz in učenja o vsemu, kar je povezano s Kettlebell Liftingom. Bil sem že na veliko seminarjih, licenciranjih, delavnicah in tekmovanjih, ampak tokrat je bilo vse na veliko višjem nivoju. Pregledali in stestirali so vsak delček mojega telesa, “inside-out”, maksimalno aerobno moč, maksimalno anaerobno moč, hitrost in moč živčnega sistema, analizirali mojo kri, moje možgane, naredili ultrazvok srca, izmerili kapaciteto pljuč… na koncu sem se počutil že kot nek testni zajček, vendar sem bil vesel, da so testiarnja dejansko delali na meni in smo potem skupaj analizirali rezultate. Zdaj točno vem kaj in kje so moje slabosti, vem zakaj in kako trenirati, vem kje so pomanjkljivosti.

V četrtek je poleg izobraževanja potekala tudi pri mednarodna konferenca, kjer sem tudi jaz zagovarjal svoja stališča in en od mojih predlogov je bil tudi sprejet za obravnavo. Ivan Denisov je izjemno dobro predstavil nekaj problemov in tudi predlagal rešitve, vendar je tudi v Rusiji podobno kot pri nas: dokler bodo “starešine” na vodilnih položajih, sprememb žal ne bo. Oni dobijo svoje dinarčke, popijejo vodko, če ne sprejmejo sprememb ni potrebno nič delati…. in tako tudi ostane. No, tokrat bo verjetno nekoliko drugače. Rusija je zaprta sama vase, in si lahko “lažejo” oziroma zapirajo oči, na tej konferenci pa sva jaz in Amanda Wenger (Američanka, ki študira v Chelyabinsku) nekoliko odprla oči vsem. Spremembe so NUJNO potrebne, saj bo drugače šport Kettlebell Liftinga izumrl.

Oba z Amando sva tudi predstavila problem Kettlebell Liftinga v USA kot tudi v Evropi, kjer so rak rana našega športa osebni trenerji z vikend licencami, ki prodajajo “hard style” Kettlebell lifting, ki pa so samo mešajo štrene in učijo že naučene gibe, vendar za namesto osalih propomočkov uporabljajo Kettlebell.

Pred menoj je veliko dela, s Tajdo pa že izbirava ekipo, s katero bomo poizkušali še bolj razširiti Kettlebell Lifting, ga približati še več ljudem, saj je to šport, s katerim se lahko ukvarjamo dobesedno celo življenje.

V Rusiji nekako velja, da se pri 10 letih lahko začneš ukvarjati s Kettlebell treningi, vendar je takrat precej drugače. pri 14 letih pa so tako fantje kot dekleta že v trenažnem procesu, ki ga delajo tudi starejši. Z lažjimi Kettlebelli pa trenirajo tudi pri 70 letih, pa ne delajo nič posebnega, Jerk, Snatch in LongCycle.

V naslednjih dneh, ko se nekoliko spočijem, privadim spet na naš čas in zberem misli pa bom začel pisati članke o treniranju, podprte z materialom in zibeljke Kettlebell Liftinga, Omskovske špotrne univerze!

Comments are closed.

Spletna stran Kettlebell Slovenija © 2010-2017