Splošna fizična pripravljenost

Se pravi, prej smo delali specialno, ampak, smo ugotovili da ni prav nič zanimivo.. Kaj za vraga je lahko zanimivega pri splošni fizični pripravljenosti?

Kaj splošna fizična pripravljenost sploh je? Ja, to je precej splošen pojem. Govoril sem že o različnih vrstah pripravljenosti. Sposobnost opraviti veliko dela v čim krajšem času (work capacity), opraviti točno določeno in merljivo nalogo čim bolje (fitness), ali pa zmagati na določenem tekmovanju.

Splošna fizična pripravljenost spada pod tiste pojme, ki jih lahko vsak interpretira po svoje, pa vendar je pomembno, da se držimo določenih okvirjev.

Tako kot vsi članki in izjave ki jih napišem, bo to seveda zopet moj pogled na zadevo in moje mnenje, ki temelji na mojem znanju in izkušnjah.

Kettlebell Lifting je šport, pri katerem je zelo težko točno ugotoviti, kaj je pomembneje: kondicija, mišična vzdržljivost, maksimalna moč, relativna moč, eksplozivnost.

Najboljši Kettlebell Lifterji na svetu prihajajo iz različnih športov, ki med sabo niso niti malo povezani:

  • Fedor Fuglev na primer, je bil olimpijski dvigovalec uteži
  • Ivan Denisov je igral košarko
  • Vladimir Gurov, ki se je začel s Kettlebell Liftingom ukvarjati pri 35 letih je bil prej powerlifter
  • Anton Anasenko prihaja iz borilnih veščin in vzdržljivostnih športov
  • Denis Vasiliev prav tako iz borilnih veščin
  • Ksenia Deduhkina je bila (verjetno še zmeraj je) odlična tekačica
    itd…

Težko je torej narediti nek vzorec, saj je šport zelo mlad in ne preveč popularen, tako da že pri specialni pripravi ni pravil, kaj šele pri splošni.

Sergey Rachinsky in Sergey Merkulin sta pristaša treniranja mišične vzdržljivosti. Na nedavnem izobraževanju v St. Petersburgu sta prvič širši množici predstavila svojo metodologijo splošne pripravljenosti. En dan 100 počepov, drug dan 100 mrtvih dvigov, tretji dan 100 potiskov nad glavo…

Anton Anasenko raje uporabi nekoliko težje uteži in dela 3-4 serije med 10 in 20 ponovitev.

Ivan Denisov sploh ne mara delati več kot 10 ponovitev, je zagovornik maksimalne moči in njegova splošna fizična pripravljenost je sestavljena iz piramidnih serij.

Vsi so zagovorniki srednje dolgih tekov (ali kakšne druge cardio vaskularne aktivnosti, veslanje, tek na smučeh, plavanje, kolesarjenje…), 2-3x na teden med 30 in 45 minut na srednji intenzivnosti (pulz med 140 in 160).

Vsekakor se tudi treningi splošne fizične pripravljenosti razlikujejo glede na makrocikel, v katerem se atlet nahaja.

V moji knjigi sem napisal metodo, v katero sem takrat najbolj verjel, in sicer linearna periodizacija s poudarkom na razvoju maksimalne moči, ki jo potem v zadnjih 9 tednih pretvorimo v mišično vzdržljivost. To idejo sem dobil od Romunskega glavnega trenerja njihove veslaške reprezentance iz 70ih let, Tudorja Bompe, ki velja za “očeta periodizacije”. Veslanje in Kettlebell Lifiting sta med seboj zelo povezana, saj gre pri obeh disciplinah za dokaj ciklično/linearno gibanje s fazo odmora med samimi napori. Pravzaprav je razlika le v tem, da lahko pri veslanju malo šibkejše zavesljaje kompenziramo s hitrejšo frekvenco le teh, pri Kettlebell Liftingu pa smo “obsojeni” na 2x32kg. Večja maksimalna moč nam seveda pomaga pri dvigovanju, saj tako z vsakim dvigom premagujemo manjši odstotek svoje maksimalne mišične aktivacije, kar pomeni da smo lahko veliko bolj ekonomični pri izvajanju določene vaje.

Zadnje čase se vse bolj poslužujem tako imenovane konjuktivne periodizacije (kaj točno to pomeni, bom povedal več v prihodnjih objavah), saj na ta način obdržimo atleta dalj časa na visokem nivoju, tveganje za poškodbo je manjše in pa med prehodi iz enega v drug makrocikel ne izgubljamo lastnosti, pridobljenih v prejšnjih mesecih.

Primer splošnega dela treninga je tako praktično nemogoče napisati, oziroma bolje rečeno, nima smisla, saj je zadeva veliko preveč kompleksa… ali, z drugimi besedami.. preveč SPLOŠNA.

Pomembno je, da v tem delu treninga naredimo nekaj zase. Joj kako sovražim to besedno zvezo. Saj veste, nekdo pride v Gym in reče: “Jaz pa ne bi treniral tako kot ti, jaz bi naredil nekaj zase…”
Jasno da zase, zame sigurno ne 🙂

Recimo pa, da razumem kaj hoče povedati. No, temu “zase” je namenjena splošna fizična pripravljenost oziroma zadnji del treninga.

Vedno rad citiram ljudi, ki jih spoštujem, in tokrat bom uporabil besede Mita Šinkovca:
“Recimo, da imate na voljo 20€ za nabavo hrane v trgovini. Lahko se odločite za kilo banan (1,5€), kilo pomaranč, (2€), kvinojo, brokoli, solato, paradižnik, kosmiče, borovnice, polnozrnat kruh, domačo marmelado in domača jajca, meso… Lahko pa kupite čokolado (4€), hlebec belega kruha, posebno salamo in sir, dve pločevinki piva in ene cigarete… za oboje sta zapravili 20€…”

Vidite na kaj je ciljal? In vidite kam ciljam jaz?

Trening je sestavljen iz ogrevanja (2€), glavnega dela (8€), specialnega dela (6€) in pa vaj za splošno fizično pripravljenost… (4€).. Seveda se razmerje od atleta do atleta spreminja, spreminja se tudi glede na oddaljenost od tekme, ampak, če “zapravimo” 15€ za splošno fizično pripravljenost bomo dobri točno v tem… bomo najbolj splošni tekmovalci.. če sploh bomo sposobni zdržati 10 minut pod Kettlebelli.. No, ja, splošni sem rekel.

Odločili ste se, da boste brali ta članek.. na tej strani.. od avtorja, kot sem jaz.. kaj ste pa pričakovali? Burpeeje? 🙂

Seveda jih kdaj naredim? Priključim se skupinski vadbi, preizkusim se na teku na 10km, naredim WOD od kakšnega izmed CF herojev ali pa tipični bodybuilding trening, se držim plana kakšnega od “celebreties” 4-6 tednov ali pa se zgolj ubijam.. tako, malo zase…

Pomembno je, da si pustite nekaj energije za splošni del treninga in da ga čim bolje izkoristite. Ni nujno da čim bolj kvalitetno, sploh če je tekma nekaj mesecev stran. V tem delu treninga lahko delate korekcijske vaje, vaje za mobilnost ali izboljšanje maksimalne moči, dvig kondicije ali izgled telesa. Kadar je tekma dovolj daleč ni nič narobe, če imate naslednji dan nekoliko utrujen centralni živčni sistem zaradi teh vaj, oziroma ste nekoliko zategnjeni ali pa imate muskelfiber. Po drugi strani pa je potrebno biti previden, kadar je tekma blizu in sledimo planu, ki nam ga je pripravil trener, saj lahko “zapravimo preveč denarja” za splošni del treninga, račun za to pa bomo plačevali naslednji dan.

En primer mojega mentorja, “palačinke”:

Gregor Sobočan

 

Comments are closed.

Spletna stran Kettlebell Slovenija © 2010-2017