Več je manj….

…in manj je več!

V soboto, 13.6.2015 je v Škofijah potekalo tekmovanje v Šprint Kettlebell Lifitngu.

Tekmo smo omejili na 6 minut, saj je začetnikom veliko lažje (predvsem psihično) zdržati 6, kot pa 10 minut.

Tekma je bila odlično organizirana, Nena Nadarevič se je izjemno potrudila, dovolj velika dvorana, platforme, Kettlebelli, garderobe, magnezij, semaforji, ura… mogoče se vse to sliši samoumevno, vendar organizacija tekme za seboj potegne marsikaj, predvsem pa čas organizatorjev.

Pred dvema letoma smo ustanovili Kettlebell Šport zvezo Slovenije z namenom, da so nekatere stvari lažje dostopne. Tako imamo skupne platfome, Kettlebelle, semaforje, medalje, organizator pa mora poskrbeti za lokacijo.

Rezultate tekmovanja bom pustil za konec članka, saj bi rad, da se prebere tudi nekaj “nepomembnih” stvari.

Na tekmi je bilo prijavljenih 21 tekmovalcev, imeli smo tri platforme in začetek vsake nove serije je bil vsakih 10 minut. Tako se je tekma končala v dobrih 90 minutah.
TO JE TO!

V zadnjih letih sem dobil občutek, da so organizatorji med seboj tekmovali, kdo bo imel na tekmi več tekmovalcev. Samo še to je bilo pomembno. To, in pa seveda dejstvo, da je skoraj vsak na koncu dobil medaljo. Vse lepo in prav… za kakšno humanitarno organizacijo ali pa družabne igre.

Pred šestimi ali sedmimi leti smo v Šiški organizirali prvo tekmovanje, na katerem je bilo okoli 20 tekmovalcev. Potem smo začeli združevati moči s Hrvati, sodelovati na treningih in tekmah. Pred petimi leti je bila prva tekma v Pisarovini, kjer je bilo okoli 40 tekmovalcev, leto kasneje 50, potem 70! Prav tako se je dogajalo v Bjelovarju, vsako leto več tekmovalcev!

Vse super, seveda, lepo za organizatorja. Podobno se dogaja na mednarodni sceni. Leta 2009 sem prvič nastopil med profesionalci, na IUKL tekmi v Latviji (2. mesto), kjer je bilo okoli 40 tekmovalcev. Lani, na svetovnem prvenstvu jih je bilo 450!

Wow, šport raste! No ja.. tukaj bom raje naredil globok vdih in izdih.. ter ponovil stavek:

Vse več ljudi dviguje Kettlebelle.. ja, tako se bolje sliši. Vem, da je lepo imeti pred seboj cilj, dvigovati z namenom, proti boljšemu rezultatu. Vendar vsak ne more biti tekmovalec. Ni fer! Ni fer do športa. Ni fer do tistih, ki resno treniramo vsaj trikrat na teden, se pripravljamo na tekmo, se odrekamo marsičemu, da je potem lahko na tekmi čim več tekmovalcev.

Ne me narobe razumeti, vsakič sproti sem izjemno vesel, da vidim polno dvorano! Potem pa sem vsakič nekoliko manj zadovoljen, ko odhajam iz tekmovanja. Slaba tehnika, ohlapna pravila, na koncu vsi dobijo medaljo (več kot 50% tekmovalcev celo prvo mesto), užaljeni obrazi tistih, ki medalje niso dobili…

Problem velikega števila tekmovalcev je tudi v tem, da pada koncentracija tako tekmovalcem, kot tudi gledalcem, sodnikom, prijateljem, ki čakajo nastop…

V Zagrebu je tekma trajala cel dan. To ni OK, to potem ni več tekmovanje temveč družabni dogodek.

Ne me narobe razumeti, nočem da spustite Kettlebelle in obupate nad tekmami. Daleč od tega. Moja želja je, da bi bilo na državnem prvenstvu 20 tekmovalcev!

Vseh 20 bi v moški konkurenci dvigovalo 24kg, v ženski konkurenci pa 16kg. Je že res da verjetno med dekleti in med fanti kdo izstopa, ampak to nima veze. Tisti bo pač prvi, saj si to zasluži.

Ostali bodo lahko videli dobre rezultate, dobro tehniko, zanimive dvoboje, državne rekorde.. in videli bojo, da je potrebno kar nekaj časa, da z dvema 24kg Kettlebelloma lahko narediš kvalitetno serijo.

Kar nekj predlogov je, da se naredi amaterska liga, vendar to mislim da ni dobra ideja.

Tekme, kot je bila v Škofijah, pa kot nas čaka v Škofji Loki 6.9.2015 so namenjene vsem, da se prebije led, da dvigujejo vsi , da se šport širi. Vendar pa mislim, da bi končni cilj vseh, ki pravijo da so tekmovalci, ki se predstavljajo kot Kettlebell Lifting trenerji, ki svojim strankam prodajajo znanje s področja Kettlebellov stremeti k temu, da lahko stopijo na platformo in pokažejo, česa so se v zadnjih letih naučili.

To je edini način, da bo šport kdaj zrasel. Manjše število tekmovalcev ni nujno korak nazaj, lahko je VELIK korak naprej, stran od bleferejev, ki prodajajo meglo in se predstavljajo kot Kettlebell Lifterji. Manjše število tekmovalcev pomeni boljšo kontrolo, boljši motiv, boljše možnosti organizatorjev za dobre dogodke.

Kettlebell Lifting ni enostaven šport, potrebno je VELIKO truda, treninga in pa tudi čas, da nekdo lahko stopi na platformo. Ne gre za vrhunske rezultate. Dobri rezultati pridejo s trdim delom, s treninigom, s časom. Dovolj je, da lahko tekmovalec s tekmovalno utežjo dviguje vsaj 6 minut, se potem približa 10 minutam in počasi nato dviguje številke.

Tekmovacev, ki so šli po tej poti je kar nekaj. Samo Jamnik, Toni Tomažič, Tajda Sobočan, Maruša Karničar, Špela Žužek, Sandra Penger (to je le nekaj tekmovalcev iz Kettebells Centra), pa Nastasja Štesl in Simon Jesenko (Škofja Loka). To so pravi tekmovalci, ki lahko pokažejo napredek in rezultate, ki rastejo iz tekme v tekmo.

Tako smo v Škofijah dobili kar nekaj “novega materiala”, ki pa ga bomo morali trenerji dodobro obdelati. Ampak, to je edini način da raste šport, z njim tekmovalci in z njimi trenerji!

Ni nujno, da več vedno pomeni več.

Vendar, manj lahko pomeni več. Manjša tekmovanja z manj tekmovalci, večja bo kvaliteta, bolj bodo primerljivi rezultati. Lažje se bo usmeriti, primerjati, motivirati in strukturirati plan treningov.

Žal, moral sem se dotakniti tudi neljubih dogodkov (tokrat je še zadnjič, da ne bom pisal poimensko), vendar, na sestankih zveze smo se odločili, da člani društev in društva v zvezi aktivno sodelujejo. To pomeni, pomagajo pri organizaciji tekem, se dobimo na sestankih, skupaj določimo pravila, datume tekmovanj, se udeležujemo treningov, seminarjev, promoviramo svoje atlete in seveda tudi telovadnice v katerih treniramo.

Na podlagi tega smo se odločili, da člani društev, ki so v zvezi plačajo prijavnino na tekmo v znesku 7€, ostali pa 12€. Naj vas potolažim organizator in zveza sta vedno v minusu, če ne drugega, potem višek denarja skupaj s tekmovalci “pojemo” na večerji.

Seveda so (ste) tudi tisti, ki niste člani zveze vabljeni na VSE dogodke, vendar z nekoliko višjo prijavnino (5€ več, oziroma 12€). Dva dni pred tekmo pa je predsednik društva, ki je zavrnil sodelovanje z zvezo, pa vendar potrdil udeležbo na tekmovanju, pritisnil na organizatorico (seveda ne name…) da njegovih tekmovalcev ne bo, če ne spusti prijavnine tudi njegovim članom.

Zelo sem ponosen na organizatorico, da ga je zavrnila, enako pa sem potem storil tudi sam. Jah, nekateri ne ločijo špota od posla. Takih pa v naši zvezi na rabimo. Spoštovanja do tistih, ki se leta in leta udeležujemo tekmovanj, seminarjev, se izobražujemo, sodelujemo in odrekamo prostemu času za voljo športa, ki v Rusiji še zmeraj velja za “carskega” ne bom menjal za 5 “tekmovalcev” in nadutega “trenerja”.

Nazaj na lepe teme:

Tekma je potekala v izjemnem vzdušju, brez zapletov, čeprav je kar 6 tekmovalcev platformo okusilo prvič!

Klara Rebselj, Majda Huskič, Anja Stanič, Sara Stanič, Katja Petrič in Kristian Umek, Vsi so naredili serijo do konca in z nasmehom na obrazu odšli iz platforme.

Rezultati:

Zgornja številka pomeni utež, s katero je tekmovalec/tekmovalka tekmoval(a), spodaj pa število ponovitev, ki jih je naredil(a).

Zmagovalec se je potem računal po koeficientu, kdo pa je zmagal pa tako ali tako ni pomembno 😉

Rezultati

Comments are closed.

Spletna stran Kettlebell Slovenija © 2010-2017