Zaključek leta, kot se spodobi

Leto 2012 je skoraj že za nami. Do sedaj sigurno najuspešnejše leto, kar se tiče Kettlebell Liftinga v Sloveniji.

Bili smo na veliko tekmovanjih, naredili smo ogromno promocij, delavnic, sport campov, tekmovanj in rankiranj. Prvič smo bili na Švedskem (dvakrat letos), na Dunaju smo naredili več kot 10 delavnic, tekmovali smo v Nemčiji (IGSF Svetovno prvenstvo; LongCycle), Pisarovini (EGSA Croatian open, LongCycle), v Turbigu (IGSF Italian open, LongCycle), Bjelovarju (EGSA Croatian open; Biatlon), Labin (IKSFA, Croatian open, Biathlon), Milano (IGSF Svetovno prevenstvo, Biathlon) in še bi lahko naštevali.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dve tekmi sta bili, tako kot vsako leto, tudi v Ljubljani, prav na vsaki tekmi pa smo se imeli super, spoznavali smo nove kraje, nove ljudi, krepili vezi s starimi znanci in z drugimi klubi ter domov nosili medalje, pokale, diplome in priznanja.

V takem slogu je potekala tudi zadnja tekma v letu 2012. EGSA P4P v Kettlebells Centru (Ljubljana, Slovenian open).

EGSA je organizacija, ki smo jo zasnovali atleti iz področja bivše Jugoslavije iz preprostega razloga: lahko smo priredili pravila, tako da so tekme zanimive ter da lahko med seboj tekmujemo atleti, ki se s Kettlebell Liftingom ukvarjamo zgolj rekreativno. Nekaterim med nami kdaj pa kdaj uspe preboj med najboljše, vendar je glavna nit EGSA tekem druženje, spoznavanje, uživanje, seveda pa tekmovanje ne bi bilo tekmovanje, če ne bi bilo tekmovalnega naboja.

Razlika med EGSA in ostalimi tekmami je, da tukaj vsi navijamo za VSE! Kaj? Kakšna pa je potem to tekma? Ne, ni zaprtega tipa (o tem nekoliko kasneje). Prav vsi so vabljeni in veliko je tudi novih tekmovalcev, ki s Kettlebelli trenirajo zgolj na skupinskih vadbah. Seveda si vsak žele zmage, ampak zmaga je tukaj drugotnega pomena. Vsak atlet želi doseči svojo “cifro”, svoj Rank, in ostali mu tukaj pomagamo! Navijamo, se deremo, ga spodbujamo in v večini primerov vsak atlet postavi svoj osebni rekord. Če koga premaga ali če proti komu iz drugega kluba izgubi… na koncu se vsi objamemo in si iskreno čestitamo!

Druženje s tekmovalnim nabojem v pozitivnem vzdušju. Mogoče je to najboljši opis EGSA tekem.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Mogoče je bila prav zadnja tekma prelomnica, kar se tiče Kettlebell Liftinga v Sloveniji. Vem, da kot trener zahtevam od svojih atletov, strank, učencev… največ in da sem včasih (če prevečkrat, potem toliko bolje) nekoliko zatežen in nemalokrat nepopustljiv, ampak, kdor ima s tem probleme, ne trenira pri meni. Mogoče je ta moj odnos kriv, da je šport potreboval nekoliko več časa, da so se mu priključili ostali ter videli, da je vse skupaj pravzaprav zgolj rekreacija. Mogoče pa šport pač ni dovolj zanimiv in v Sloveniji nikoli ne bomo imeli več klubov.

Čas bo pokazal svoje, pokazalo pa se je, da smo tudi Slovenci tekmovalni in da se radi podružimo. Da končno razumemo, da si na koncu stisnemo roke, se objamemo, si razdelimo medalje, gremo skupaj na večerjo… Kar nekaj tekmovalcev, ki se je udeležilo tekme sploh niso člani Kettlebells Centra, pa vseeno trenirajo pri meni.

Po navadi ne izpostavljam preveč poimensko, danes pa bom naredil izjemo.

Matej Cankar, kondicijski trener, vodja Fit Zona, izjemen človek, vedno nasmejan, delaven, priden, pozitiven in pripravljen pomagati me je poklical ter vprašal, če sem ga pripravljen naučiti pravilno uporabljati Kettlebell. Po nekaj treningih sem mu svetoval, naj se udeleži tekme, da občuti “platformo”. Kljub ogromno dela, ki ga ima s svojim centrom, si je vzel čas in naredil nekaj treningov ter se udeležil tekme ter izvrstno opravil svoje delo! Navdušil je tudi dva svoja prijatelja, ki sta se udeležila tekme, skupaj pa so na koncu tekmovali še v štafeti.

 

 

 

 

 

 

 

Primož Kirn je lastnik prvega CrossFit Centra v Sloveniji. Malo čudno, ampak 4 dni pred tekmo me je prosil, če bi 5 njegovih fatnov pripravil na štafeto. Glede na to, da so športniki in da v treningih uporabljajo tudi Kettlebelle to niti ni bilo nemogoče. V štafeti vsak tekmovalec dviguje kettlebelle “samo” tri minute, tako da so lahko slabšo tehniko nadomestili z močjo, ki jo imajo zaradi svojih treningov.

 

 

 

 

 

 

 

Do konca tedna so se pripravljali po mojih navodilih in na sami štafeti navdušili z pozitivno energijo in z odlično predstavo. Nihče točno ne ve, kdo je zmagal, ampak to niti ni pomembno. Fantje so dobili elan, odločili so se, da se bodo v letu 2013 udeležili vsaj ene tekme.

To je namen in smisel teh tekem. Ne zmaga. Vsaj ne proti nasprotniku. Zmaga prav vsak, ki stopi na platformo in naredi svojo “cifro”, svoj Rank, svoj osebni rekord. Seveda to ni zmeraj možno, saj je nemalo tekmovalcev, ki smo v svetovnem vrhu in pri nas osebni rekordi iz dneva v dan na vsaki tekmi niso več mogoči. EGSA tekme niso za nas, mi smo tukaj zato, da spodbujamo druge, da smo zgled, da stopimo na platformo pred vsemi, da pokažemo, da tudi mi trpimo ko dvigujemo, ampak da gremo do konca. Tudi nam ne uspe vedno. S tem nekako prebijemo led, tako da je mlajšim, manj izkušenim tekmovalcem potem lažje.

Mislim, da je v Sloveniji prebit led glede tekmovanj! Potrebno je začeti sodelovati. Tekme v vseh trening centrih morajo biti odprtega tipa. Potrebno je povabiti druge tekmovalce, jim dati priložnost, možnost da stopijo na patformo.

Naslednja EGSA tekma v Sloveniji bo sigurno kje drugje, Kettlebells Center je postal premajhen. Upam, da se nam bodo počasi pridružili ostali klubi in da se bo šport razširil tako, kot na Hrvaškem. V Sloveniji sem začel s Kettlebell Liftingom leta 2005! No, 7 let smo rabili, da se je Kettlebell Lifting začel delati še kje drugje kot v Kettlebells Centru. Mogoče kdo trenira s Kettlebelli pa nima kje tekmovati. Bilo je nekaj internih tekem (OK, tega izraza na razumem, interna tekma = trening), vendar v njih ne vidim pravega smisla. Zgolj za primerjavo, leta 2009 sem postal trener Hrvaške ekipe Giryatrija. Ekipa je osvojila naslov svetovnih prvakov po WKC organizaciji leta 2010 v Chicagu. Od takrat je ekipa zrasla, nekateri člani so odprli svoje klube in tako je sedaj samo v Zagrebu že 5 klubov!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

In prav 5 ekip iz Hrvaške je letos tekmovalo v Sloveniji, se pravi v Kettlebells Centru. V Sloveniji sem v zadnjih dveh letih licenciral 14 trenerjev. In samo dva sta pripeljala svojo ekipo na tekmo. No, to je dva več kot lani, tako da lahko rečem, da sem izjemno zadovoljen in vesel, da se kaže napredek.

Rezultatov iz tekme ne bom objavljal (mislim, da so objavljeni na FB strani), bom pa poimensko napisal zahvale vsem, ki delajo na razvoju Kettlebell Lifinga v Sloveniji, Hrvaškem in v Evropi in so tekmovali na zadnji tekmi letos.

Katarina Helcmanovska (Slovaška)

Mark Stapleton in Eddie Sheenan (Kilkenny, Irska)

Dalibor Vičevič (Agram, Hrvaška)

Nenad Gorički in Ivana Brtivec – Gorički (Giryatrija, Hrvaška)

Igor Špoljarič (Sparta, Hrvaška)

Damir Barna (Kuna, Hrvaška)

Vanja Selak in Marko Banjeglav (KBT Bjelovar, Hrvaška)

Matej Cankar (FitZone, Slovenija)

Primož Kirn (CrossFit, Slovenija)

Tajda Sobočan (ŠD Kettlebells, Slovenija)

 

Seveda je tukaj še več ljudi, vendar sem napisal zgolj predsednike klubov, ki so letos tekmovali na EGSA tekmovanjih. Zahvale gredo seveda VSEM tekmovalcem in pa tudi tistim, ki so na kakeršenkoli način pomagali pri organizaciji oziroma pri  razvoju športa in športnih dogodkov.

Za konec moram še omeniti dosežke našega kluba, ki še zmeraj nastopa pod imenom Slovenian Kettlebell Klub (uradno ŠD Kettlebells) v letu 2012 na največjih tekmovanjih:

Svetovno prvenstvo v disciplini LongCycle po IGSF organizaciji, (najmočnejša konkurenca); Hamburg, Nemčija;
Tajda Sobočan, 3. mesto med članicami, 1. mesto med mladinkami in 2 mesto med študentkami (Snatch)
Gregor Sobočan, 3 mesto med člani

Svetovno prvenstvo v disciplini Biathlon po IGSF organizaciji, (najmočnejša konkurenca); Milani, Italija
Maruša Karničar, 3. mesto med članicami (Snatch)
Gregor Sobočan, 3. mesto med člani

 

 

 

Comments are closed.

Spletna stran Kettlebell Slovenija © 2010-2017