Zmagovalec ima….

Najprej naj povem, da zmagovalec ni nujno tisti, ki je na določeni tekmi osvojil zlato medaljo. Premagal nasprotnika oziroma dosegel določeno številko. Mogoče je tako v profesionalnem svetu (o tem sem pisal v prejšnem članku), za nas, rekreativce so stvari nekoliko drugačne.

Skoraj vedno se borimo proti samemu sebi, in skoraj vedno, tudi premagamo samega sebe. Premagamo pomeni, da smo storili nekaj narobe, da nas je premagal strah, da smo delali napake, tehnične ali taktične.

Ne glede na to, ali smo profesionalci ali pa rekreativci, zmagovlaci so od poražencev ločijo predvsem v treh karakteristikah. Mogoče bi jim lahko rekel, da imajo pravi “Hardware” in “Software”.

Hardware je bolj kot ne genetsko prirojen, da se ga nekoliko natrenirati in prilagoditi našemu športu, vendar pa se zgolj nanj ne moremo zanašati. Tisti, ki imajo dober Hardware pomeni, da imajo dobre predispozicije, da postanejo zmagovalci.

Software pa je nekoliko bolj pogojen z našo vzgojo, karakterjem in miselnostjo. Software lažje nadgradimo. Nekako tako, kot nadgrajujemo računalnike in pametne telefone. Sicer pa sta Hardware in Software povezana. Še tako dober Software ne more delati na slabem Hardwareu, in pa seveda obratno.

Osredotočil se bom na tri organe, ki so (po mojem mnenju) ključnega pomena za doseganje vrhunskih rezultatov.

Možgani:

Hardware: možgani in hrbtenjača predstavljajo Centralni živčni sistem, periferni sistem pa je sestavljen iz živcev. Kadar se ukvarjamo s kakšno aktivnostjo nam možgani pošiljajo informacije, kaj in kako naj delamo, s kakšno intenzivnostjo, s kakšno frekvenco, kako hitro… Možgani upravljajo mišice. Mišice se lahko samo krčijo, vrstni red krčenja in zaporedje gibov pa imenujemo koordinacija. Močnejši ko so impulzi, hitreje se lahko mišice krčijo. Bolj ko je mišica natrenirana, več mišičnih vlaken lahko aktiviramo, močnejši impulz pride iz možganov. Z dvigovanjem težkih uteži lahko izboljšamo moč impulzov, kar posledično pomeni večjo moč.

Software: razlika med zmagovalcem in poražencem je predvsem v glavi. Ne glede na šport, ekipni ali individualni. Ne zmaga vedno tisti, ki je bolje fizično pripravljen. Predvsem v individualnih športih je psihična pripravljenost ključnega pomena. Kolikokrat se zgodi, da na treningih atlet dela neverjetno dobre rezultate, na tekmah pa enostavno pogori. V rokometnem žargonu (ali pa kar v vsakem športu) smo takim tekmovalcem rekli “trening igrači”. So pa tudi taki, ki na treningih delajo nekoliko nižje rezultate, na tekmah pa podirajo osebne rekorde (“utakmica igrač”). Na tekmah je pomembna taktika, pomembna je priprava, zbranost, izkušnje. To pa so stvari, ki jih lahko zelo dobro natreniramo in so velikokrat odločilne na našem nastopu.

Srce:

Hardware: srčna mišica je prav posebna mišica v našem telesu. (Kadar govorimo o Cardiu (srce) bi prvazaprav morali govoriti o srčno žilnem sistemu, se pravi Cardio Vascularnem sistemu). Pravzaprav lahko s treningi zelo veliko vplivamo nanjo in njeno delovanje. Če dvigujemo težke uteži, potem se stena srčne mišice debeli navznoter, kar pomeni da so sicer udarci močnejši, volumen srca pa se manjša.  Kadar treniramo z dovolj veliko frekvenco, mišične kontrakcije so kratke, intenzivnost pa visoka, takrat pa se stene srčne mišice širijo navzven. Tako dejansko povečujemo volumen levega prekata. To pomeni, da lahko z enim udarcem srce prečrpa več krvi, visoko intenzivne aktivnosti pa lahko delamo na nižjem pulzu, oziroma pod “pragovi”, s tem pa podaljšamo intenzivnost oziroma ostanemo pod anaerobnim načinom proizvajanja energije. Z vadbo torej treniramo srčno mišico, prav tako pa tudi krvno žilni sistem. Majhne kapilare pridejo do delov mišic, ki prej niso bili prekrvavljeni, tako da lahko dejansko uporabljamo večji odstotek mišice. S pravo kombinacijo dvigovanja uteži in cardio vaskularne vadbe lahko torej zelo izboljšamo funkcionalnost našega telesa.

Software: “Braveheart”, Richard Levjesrčni… in pa, tale ima srce veliko kot lev! No, software srca je pa zopet pogojen z našo vzgojo, okolje, v katerem smo odraščali, izkušnjami (dobrimi in slabimi). Po navadi se o “velikosti srca” pogovarjamo takrat, ko vidimo, da se nekdo fizično šibkejši, manjši, lažji ali kakorkoli drugače ( na prvi pogled) šibkejši od nasprotnika ne ustraši. Pravzaprav ne samo da se ga ne ustraši, s svojo srčnostjo ga celo premaga. Tukaj ne gre vedno za taktiko (čeprav je tudi to del taktike), gre za željo, pripadnost, mogoče tudi strah. Nekaj, kar nam da moč, kar nas hrani, kar nas naredi zmagovalce.

Jajca:

Najprej naj se tukaj opravičim za izraz (lahko bi napisal moda). Ampak, v športnem žargonu ne rečemo, fant, tale pa ima moda. Ne, rečemo, tale pa ma jajca. Tudi če je ženska!

No, tukaj naj se še opravičim nežnejšemu spolu, ampak tole ni strokoven članek, temveč motivacijsko puljuden in se pač izražam na tak način kot v telovadnici oziroma med športnimi kolegi.

Hardware: v modih nastaja testosteron. Moški spolni hormon, ki vpliva na mišično maso, odstotek maščobe v telesu in pa tudi našo mislenost. V puberteti se zaradi navala testosterona fantki začnejo spreminjati v moške (no, vsaj večina). Postanejo bolj mišičasti, poganjati začnejo kocine, dobijo globlji glas in zrastejo. Tudi na količino testosterona lahko vplivamo! S treningi, s prehrano in dovolj veliko količino spanca. Če delamo dolge, nizko intenzivne treninge nivo testosterone pada. Če dvigujemo težke uteži in delamo visoko intenzivne intervalne treninge, nivo testosterona narašča. Zato so recimo šprinterji veliko bolj mišičasti od srednje in dolgo progašev. No, tudi zato.

Software: razlika med srcem in jajci ni velika, pa vendarle obstaja. Poznam veliko ljudi, ki imajo veliko srce. Pa vendar nimajo jajc. Ja, preprosto pregorijo v želji. Počepnejo takrat, ko je ključno. Sploh ne stopijo na platformo (uf, tukaj bi si lahko privoščil kar nekaj “fittest men on earth”), samo od daleč opazujejo tekmovanja oziroma zgolj objavljajo videoposnetke na socialna omrežja. Če hočeš zmagat, moraš nastopit, imeti jajca in vedeti, da, se lahko zgodi, da boš poražen.

 

Kje sem že slišal: “jaz nikoli ne izgubim: ali zmagam ali pa se kaj naučim!”

Zmagovalec torej potrebuje dobre gene (zato zelo dobro pazite, da si izberete prave starše). Seveda pa še tako dobri geni ne pomenijo, da bo tak posameznik zmagovalec.

Pa še tole, zmagovalec ni vedno tisti, ki zmaga!

Comments are closed.

Spletna stran Kettlebell Slovenija © 2010-2017