Znoj, kri in sloze…

Za nami je še ena tekma, tokrat bolj sproščenega značaja.

Organizacija IKSFA (sestvaljena iz samih odličnih tekmovalcev in trenerjev iz Rusije) je gostovala na Hrvaškem morju.

Igor Špoljarič, atlet in trener Hrvaške ekipe Šparta, je naredil odlično potezo, ko se je odločil za organizacijo Sport Campa po okriljem IKSFA zveze. Camp je potekal od nedelje do četrtka, udeležilo se ga je zadovoljivo število ljudi, tudi nekaj trenerjev iz Slovenije, ki pa se žal tekmovanja kasneje niso udeležili.

Kakorkoli, Slovenian Kettlebell Club je na tekmo prišel z desetimi predstavniki, zbrali pa smo se dobesedno zadnji trenutek, na samem mestu tekmovanja.

Tajda, Kristina, Samo in Anže so se v Labin odpravili v petek ob 15:00, Alja, Katja in Stane istega dne ob 18:30. Matjaž se je iz Lošinja pripeljal v soboto ob 4:00 zjutraj, prav tako Neža, ki je prišla iz Krka. Sam sem se v Labin odpravil v petek ob 13:00, in to s kolesom. Družbo mi je delal prijatelj iz triatlonskega kluba 3K, brez katerega si ne bi upal na 192km dolgo pot.

Žal se nas je tekme udeležilo “samo” 10,vednar je poletje terjalo svoj davek, saj so ostali tekmovalci na dopustu oziroma so si čez poletje vzeli nekaj odmora od Kettlebellov.

Tekma na morju, pri 36 stopinjah celzija in to zunaj, od 10:30 do 14:00! Če bi me še enkrat kdo vprašal,če mislim da bo uspelo bi še enkrat rekel da ne. Vendar je!

Samo tekmovanje je potekalo nekoliko ven iz Labina, v manjši vasici Sv. Martin. Poleg gostilne in apartmajev, kjer smo spali je manjši hribček, na katerem rastejo borovci (tako kot po celi istri), med borovci pa je približno 150m2 velika betonska plošča. In prav na tej plošči je potekalo tekmovanje. Svež zrak je zagotavljal veter, ki je ves čas nežno pihal čez hribček, borovci so poskrbeli za senco, organizatorji pa so v skoraj robinzonskih pogojih zagotovili elektriko in platforme, tako da je bila tekma na vrhunskem nivuju. (veliko bolje organizirano in boljši pogoji kot svetovno prvenstvo v Hamburgu recimo).

Slovenijo so zastopali trije atelti, ki so se uradne tekme kot tekmovalci udeležili prvič.

Kristina Mihič, bivša vrhunska rokometašica (igrala je za Slovensko reprezentaco, v ligi prvakinj), se je odločila, da po končani rokometni karieri ostane v športu. Zaradi posledic, ki jih je 19 let rokometa pustilo na njenem telesu (2x operacijo kolena, operacija ahilove tetive…) je bilo pod vprašajem, če se bo s športom po končani karieri (zaključila je leta 2011) sploh še lahko ukvarjala s športom. S Kettlebelli se je začela ukvarjati, ker so odlično orodje za krepitev mišic, vezi in sklepov, s pravilnimi treningi pa so odličen pripomoček za zadrževanje lepe in vitke postave.Tekme v Labinu se je udeležila iz radovednosti, da vidi če se tekma Kettlebell Liftinga lahko primerja z rokometno tekmo. Zasedla je odlično drugo mesto!

Stane Ravnikar se je s Kettlebelli začel ukvarjati na pobudo akcije Sportasan in Kettlebell, v kateri je sodeloval kot novinar in tudi kot testiranec. Trije meseci skupinske vadbe med samo akcijo so bili dovolj, da so ga Kettlebelli prevzeli, vendar je želel narditi korak dalje, zato se je priključil tekmovalcem. Po le 2 mesecih treniranja se je udeležil tekme in v svoji kategoriji osvojil prvo mesto!

Matjaž Kolar, oče dveh otrok, se je vse življanje ukvarjal s kakšnih športom. Smučarski skoki, rolanje, judo… zaradi težav s koleni pa se je začel ukvarjati s Kettlebelli. Prav tako kot vsi, je tudi Matjaž najprej obiskoval skupinsko vadbo, potem pa je presedlal med tekmovalce. Zaradi svojih telesnih predispozicij je bilo samo vprašanje, kdaj bo začel dosegati odlične rezutlate. Tekme v Labinu se je udeležil z bolečinami v nogi, saj je pred mesecem dni nerodno stopil in zato skoraj ni mogel trenirati. Na tekmo se je pripeljal iz dopusta in tako popolnil zasedbo SKC. V svoji kategoriji je osvojil prvo mesto!

Katja Bastjančič, Alja Žorž, Anže Sasso, Neža Knez, Samo Jamnik in Tajda Sobočan so že izkušeni tekmovalci, kar so dokazali tudi na sami tekmi.

Katja je z osebnim rekordom v disciplini LongCycle osvojila prvo mesto, prav tako Tajda v svoji disciplini. Alja je osvojila tretje mesto v najmočnejši konkurenci (pred njo sta bili Neža in Kristina, obe SKC)

Anže je za nekaj ponovitev zaostal za Matjažem, Samo pa je za več kot polovico premagal svojega nasprotnika in osvojil prvo mesto v najelitnejšem razredu, LongCycle z 32kg!

 

Sam sem se uvrstil na tretje mesto, za Sergeyem Rachiynskim in Christianom Borghellom, ki sta naredila odlično serijo in tako zasluženo osvojila prvi mesti.

No, če je tekma potekala v sproščenem vzdušju (prav nihče se ni posebej pripravljal za nastop) pa je bil med nami tekmovaec, ki si je želel narediti 51 ponovitev in osvojiti Rank Master of Sport po organizaciji IKSFA.

Samo Jamnik je bil blizu že v Pisarovini, tokrat pa je bil v še boljši formi.

Vedela sva, da bo zaradi pogojev težko, vendar Samo je borec, zato sva upala do zadnjega trenutka.

Ker je Samo moj atlet in od njih zahtevam resnost na treningih in “pravičnost” na tekmah, sem se sam odločil, da poprosim Sergeya Rudneva (glavnega trenerja v IKSFA) da mu sodi, saj Samo na treningih včasih nekoliko zaobide pravila.

Samo se tega ni ustrašil in je odločno krenil v serijo. Vse je šlo po planu do devete!! minute, potem pa mu je zaradi znoja v roki kettlebell zdrsel in padel na tla in njegova serija je bila končana.

Do laskavega naziva ga loči še nekaj trdega dela in kanček sreče, ki je pri takih podvigih velikokrat nujno potrebna.

Zaradi vročega dne v Labinu je bilo prelitega veliko znoja, pokale so roke, zato je bilo nemalo krvavih žuljev, pa tudi kakšna solza je bila prelita.

Kot se za vsako tekmovanje spodobi, smo tudi tukaj vsi dali vse od sebe, pa čeprav je šlo zgolj za prijateljsko srečanje!

Naslednja misija: EGSA Tekmovanje v Bjelovarju! Upam, da se bo te tekme udeležilo še več tekmovalcev iz SKC in da se nam mogoče končno pridruži tudi kakšen tekmovalec iz drugih Slovenskih klubov!

Comments are closed.

Spletna stran Kettlebell Slovenija © 2010-2017